- Napačno in površno risanje grafov
Dijaki pogosto delajo napake pri risanju grafov, saj ne premislijo dobro katere spremenljivke vrisujejo v graf, ali pa jih nanesejo na napačne osi. Zelo pozorni moramo biti tudi pri risanju skale, da na obe osi zagotovo pridejo vse vrednosti spremenljivk. Pri nanašanju vrednosti pa dijaki izgubljajo točke, ker niso dovolj natančni. Bolj kot to, da so na črtnem grafu črte popolnoma ravne je pomembno to, da so točke pravilno vnesene in da niso v velikosti planeta, saj tako graf ne bo več natančen.
- Menjavanje pojmov »fenotip« in »genotip«, »haploid« in »diploid«, »alel« in »gen«, »homozigot« in »heterozigot« in druge terminologije
Genetiki so znani po izumljanju težkih pojmov, ki so med sabo podobni kot jajce jajcu. Zato se predvsem pri genetiki pogosto zgodi, da dijaki zamešajo te pojme med seboj in posledično narobe rešijo celo nalogo. Pomembno je, da te pojme razlikujemo in jih tudi razumemo, saj se nalog z njimi običajno ne moremo naučiti na pamet, na njih pa je zasnovanih kar precej nalog.
- Nenatančno branje navodil
To napako dijaki delajo na vseh maturah, pa tudi prej pri pisnih testih in kasneje na izpitih. Vendar pozor, veliko več časa boš prihranil, če boš že prvič natančno prebral kaj naloga zahteva od tebe in si morda kakšen podatek celo podčrtal, obkrožil in izpisal, kot če rešiš nalogo narobe in jo kasneje popravljaš (pa še ocenjevalcu boš prihranil nekaj živcev, ko se bo poskušal znajti med vsemi popravki). V primeru, da svoje napake ne opaziš pa boš celo izgubil dragocene točke.
- Napačno reševanje nalog z genskim kodom
Pri vsaki nalogi z genskim kodom se najdejo dijaki, ki na maturi še vedno ne vejo kaj genski kod sploh je, kako se bere in kaj pomeni, zato namesto pravega obkrožijo tisti genski kod, ki se začne na prvo črko njihovega imena, imena simpatije ali mame (včasih celo profesorja biologije!). Ne pozabi, da se genski kod bere v nukleotidnih trojčkih (npr. AUG) in da ga vedno beremo na m-RNA. Tako v genskem kodu tudi nikoli ni timina (T). Kadar naloga zahteva prevajanje genskega koda, dobro premisli ali prevajaš iz DNA v RNA, iz RNA v aminokisline ali iz DNA v aminokisline (v tem primeru si napiši tudi vmesni korak, saj moraš najprej prevesti iz DNA v RNA nato pa še iz RNA v aminokislino).
- Niso vse celice enake!
Dobro se nauči kakšne so razlike med prokariontsko in evkariontsko celico ter zakaj je rastlinska celica drugačna od živalske in glivne. Dijaki sicer občasno celo opravijo maturo iz biologije misleč, da so prokarionti in protisti ista stvar, ampak ker midva ciljava na vse točke se bova te razlike raje naučila, kajne?
- Lastnosti encimov
Za veliko nalog potrebuješ znanje o različnih lastnostih encimov, pogosto pa je na encimih zasnovan tudi cel sklop izbirnih nalog. Ne pozabi, da se encimi med delovanjem ne porabljajo in ne nastajajo, da je njihovo delovanje odvisno od aktivnega mesta in da encim in substrat(i) delujejo po principu ključa in ključavnice. Ker so encimi v večjem delu zgrajeni iz beljakovin, je njihovo delovanje odvisno od temperature, pH in sevanj, ki lahko spremenijo njegovo strukturo in aktivno mesto, sicer pa na njegovo delovanje vplivata še koncentracija encima in substratov ter prisotnost inhibitorjev.
- Menjavanje mitoze in mejoze
Kadar zamenjamo mitozo in mejozo pri reševanju mature, cela naloga mutira in dobimo napačno število kromosomov, kromatid in hčerinskih celic ter napačne kombinacije alelov. Ker pa so mutacije pogosto usodne za celico in ne želiva, da so usodne tudi za tvojo oceno, se razlike med procesoma dobro nauči, mimogrede pa ponovi tudi faze in pomen obeh procesov.
- Računanje
Če bi mi šlo računanje dobro, bi si za maturo najbrž izbrala fiziko, zato popolnoma razumem, da se pri računanju bioloških problemov dijaki pogosto motijo. Da bo stvar malo lažja si izpiši vse podatke in poznane formule ter podčrtaj podatek, ki ga iščeš. Pri računanju bodi natančen, uporabljaj prave enote in rezultat zaokroži na smiselno decimalko. Kadar naloga od tebe zahteva odstotke, oziroma delež ne pozabi rezultata pretvoriti. Pri Hardy-Weinbergerjevem načelu imej v mislih, da sta p^2 in q^2 frekvenci dominantnih in recesivnih homozigotov, 2pq je frekvenca heterozigotov, p in q pa sta frekvenci dominantnih in recesivnih alelov.
- Kemija
Kemija je tisti manj živi del biologije, vede o živem. A kljub temu moramo dobro poznati skupine makromolekul (OH, maščobe, beljakovine, nukleinske kisline) in njihove osnovne gradnike – monomere. Pri nukleinskih kislinah pa je stvar še bolj zakomplicirana, saj moramo še natančneje poznati njihovo zgradbo, da lahko razumemo procesa translacije in transkripcije, ki jih tako pogosto srečamo v maturitetnih nalogah. Če timin zatlačimo v RNA na primer takoj izgubimo točke. Prav tako, če napišemo, da je DNA enovijačna, da jo gradi riboza, ali pa da se citozin in gvanin povezujeta z dvojno vezjo.
- Membrana in stena, kaj pa plazmalema?
Če se ti ta napaka zdi trapasta, čestitke, verjetno si bolje pripravljen, kot si misliš. Vendar pa se med živčnostjo, hitenjem skozi naloge in ob padcu koncentracije hitro zgodi, da zamešamo tudi ta najbolj osnovna pojma. Pred reševanjem dobro premisli kakšne so razlike med celično membrano in celično steno (npr. zgradba, funkcija, prisotnost oziroma odsotnost pri določenih celicah…). Plazmalemo pa dijaki pogosto menjajo s plazmodezmami, plazmidi in citoplazmo. A ne pozabi- to je le membrana, ki obdaja celico (za razliko od tistih celičnih membran, ki obdajajo organele in na žalost – ali tvojo srečo – nimajo svojega izraza).
